ma' little sunshines

Strah

Občutek, ko si prepoln vsega in misliš, da boš počil, ali občutek ko si prazen, ko v sebi ne čutiš več ničesar? Ali morda oboje naenkrat?

Okus neuspeha, ali le strah, da se bo vse podrlo. Tako kot stolp iz kart? Ali zopet oboje?

Upanje, da bo prihajajoč dan prinesel nekaj novega, da bodo težave odšle, ali skrivanje pred prvim sončnim žarkom in novimi neuspehi?

Razočaranje samega sebe, ali le strah, da nekdo ne bo zadovoljen?

Ali morda vse skupaj?

Točno tako se počutim jaz. Sem na vrtiljaku, ki se vsako minuto vrti hitreje in ne morem dol. Pa bi šla rada. Tako prekleto rada. Ustavi ga. Zame. Pritisni gumb in me reši. Ker me je strah. Res.

No čeprav je sredina decembra, je sneg po večini skopnel že mesec nazaj. Med čakanjem na marjetice in zvončke, ki bi mimogrede lepo uspevali ob le majhni količini povečanja sončnih žarkov na tla, pa smo odšli na Jezersko pogledat, kako naj bi izgledal pravi sneg.

z upanjem na bel božič ali vsaj novo leto,

Zala

...

Tekla je. Tako hitro, kot so jo nesle noge. Nato se je ustavila in odprla oči. Stala je sredi polja, edina stvar, ki ji je zakrivala pogled, so bile hiše in svetle luči nekje v daljavi. Okrog nje je bilo na tisoče zvezd. In majhni oblaki. In mrzel veter. Baje bo jutri sneg.

In čeprav je bila sredi noči na širokem in tihem polju se je počutila igubljeno. Majhno. Utesnejeno. In predvsem  - samo. Ozrla se je v nebo, pred očmi se ji je zavrtelo. Toliko občutkov, misli, ljudi. Vdihnila je svež, rahlo zatohel zrak. Je zgrešila pot? Se je izgubila? Kje sploh je? Kdo sploh je? Kam gre? Ozrla se je nazaj proti idilično urejenim hišam, nazaj proti realnosti.  Zagrmelo je, strela je švignila izza oblakov.

Zakaj ni nikogar ob meni, zakaj me nihče ne posluša, čemu sem tu, se je vprašala.  Zaprla je oči in začutila pekočo bolečino v grlu ter mraz na mokrih licih. Naenkrat ni slišala ničesar več, misli so bile prazne.  V glavi pa ji je še vedno odzvanjalo vprašanje -  zakaj.  In tekla je naprej.

jesenjsko morje

No, pa je tu spet ponedeljek. je blo fino, dokler je trajalo... 

par dni smo bili tudi na morju. razen tega, da piha (čeprav topel veter) je voda skoraj poletnih temperatur...

tole je od prvega dne. slike drugega dneva sem imela urejene... pa se je mojemu računalniku utrgalo in se ni shranilo.

sicer pa... dobila odobreno štipendijo. wiiii :D

___________________________________________

opomba: klik na sliko za povečanje. pomanjšane so čudne... :/

pa so tu počitnice. treba je izkoristiti vsak dan posebaj :D zaenkrat mi to uspeva kar uredu :P

nekaj današnjih fotk včerajšnjega sprehoda z anjo :)

p.s - sicer ne vem, če kdo tole sploh bere... pa kaj :P

representing,,,

...ma' sweethearts x3

1.c gim Kranj :)