ponedeljek, 22. december 2008

No čeprav je sredina decembra, je sneg po večini skopnel že mesec nazaj. Med čakanjem na marjetice in zvončke, ki bi mimogrede lepo uspevali ob le majhni količini povečanja sončnih žarkov na tla, pa smo odšli na Jezersko pogledat, kako naj bi izgledal pravi sneg.










z upanjem na bel božič ali vsaj novo leto,

Zala

petek, 21. november 2008

...

Tekla je. Tako hitro, kot so jo nesle noge. Nato se je ustavila in odprla oči. Stala je sredi polja, edina stvar, ki ji je zakrivala pogled, so bile hiše in svetle luči nekje v daljavi. Okrog nje je bilo na tisoče zvezd. In majhni oblaki. In mrzel veter. Baje bo jutri sneg.

In čeprav je bila sredi noči na širokem in tihem polju se je počutila igubljeno. Majhno. Utesnejeno. In predvsem  - samo. Ozrla se je v nebo, pred očmi se ji je zavrtelo. Toliko občutkov, misli, ljudi. Vdihnila je svež, rahlo zatohel zrak. Je zgrešila pot? Se je izgubila? Kje sploh je? Kdo sploh je? Kam gre? Ozrla se je nazaj proti idilično urejenim hišam, nazaj proti realnosti.  Zagrmelo je, strela je švignila izza oblakov.

Zakaj ni nikogar ob meni, zakaj me nihče ne posluša, čemu sem tu, se je vprašala.  Zaprla je oči in začutila pekočo bolečino v grlu ter mraz na mokrih licih. Naenkrat ni slišala ničesar več, misli so bile prazne.  V glavi pa ji je še vedno odzvanjalo vprašanje -  zakaj.  In tekla je naprej.



ponedeljek, 3. november 2008

jesenjsko morje

No, pa je tu spet ponedeljek. je blo fino, dokler je trajalo... 
par dni smo bili tudi na morju. razen tega, da piha (čeprav topel veter) je voda skoraj poletnih temperatur...

tole je od prvega dne. slike drugega dneva sem imela urejene... pa se je mojemu računalniku utrgalo in se ni shranilo.





sicer pa... dobila odobreno štipendijo. wiiii :D

___________________________________________
opomba: klik na sliko za povečanje. pomanjšane so čudne... :/

nedelja, 26. oktober 2008


pa so tu počitnice. treba je izkoristiti vsak dan posebaj :D zaenkrat mi to uspeva kar uredu :P
nekaj današnjih fotk včerajšnjega sprehoda z anjo :)





p.s - sicer ne vem, če kdo tole sploh bere... pa kaj :P

četrtek, 23. oktober 2008

representing,,,

...ma' sweethearts x3
1.c gim Kranj :)

nedelja, 19. oktober 2008

danes...

Trenutno se počutim mal odrinjeno od vseh. Kot da sem ekaj zamudila, pa mi noben noče povedat kaj. Sem res tok nevidna oseba, pa čeprav me nekateri gledajo že več let. skoraj vsakodnevno?


A door left open 
A woman walking by 
A drop in the water 
A look in the eye 
A phone on the table 
A man on your side 
Oh, someone that you think that you can trust 
Is just 
Another way to die 


nekaj jesenjskih fotk. Naj bi slikala drevo za umetnost, pa mi to ni uspelo... sedaj pa drevesa nimajo več listov :) bo treba pobrskat po lanskoletnih slikcah, če je kaj uporabnega...






še 5 dni.. :))))

torek, 7. oktober 2008

Želja...

Kot roža, tiha in cvetoča;
kot zemlja, hladna in spokojna;
kot nebo, brezmejno in pisano;
kot ptica, svobodna in brez krivde;
kot parfum, sladek in lep;
kot alkohol, opojen in mamljiv;
tako, kot bi jaz...


sreda, 1. oktober 2008

poletje?

jaz mam dost. prvi mesec na kranjski gimnaziji, pa bi se že prepisala . energija je na nuli, bolna sem pa itak že cel mesec po malem... pa še ta mraz. jaz bi sonček in poletjeeeee 

torek, 30. september 2008

welcome 2 my new blog :]

torej, tale blogec je namenjen mojemu izživljanju razpoloženja na tipkovnico :] 
sem nereden in neorganiziran človek, vrjamem da bo šel tale blog kmalu v pozabo. pa kaj.

no torej, se mi ne da pisat preveč uvoda...
danes mi je Ula napisala na zvezk (ki mimogrede ni v uporabi ampak je x])no njeno pesm. pa mi je zakon, tako da jo bom kar prepisala.

(za naslov pa ne vem, jo bom vprašala)

...in spet se počutim kot otrok
v zibelki in sanjam svoje sladke sanje...
...in spet plezam po drevesih in skačem
z njih kot ptica, ki želi zapustiti
gnezdo in topel objem svoje matere...
...in spet plavam z delfini in 
zidam gradove v oblakih...
...in spet živim...

by Ula Mlakar


men je pesem nora, Ula obvladaš :)

in potem sanjaš, a bi bil prost kot ptica, da bi živel bolj kot ahko živiš v sanjah...